Zima prinaša številne možnosti za uživanje v zimskih aktivnostih, med katerimi je alpsko smučanje ena izmed najbolj priljubljenih. Čeprav je smučanje izjemno zabavno, se žal pogosto ne moremo izogniti različnim poškodbam, ki spremljajo ta šport.
Najpogostejša smučarska poškodba zgornje okončine, poškodba ulnarnega kolateralnega ligamenta (UCL) palca – imenovana tudi smučarski palec. Gre za poškodbo, ki se najpogosteje zgodi pri padcu med smučanjem, ko se palec zatakne ob smučarsko palico ali ob tla, kjer se ligament prekomerno raztegne ali celo pretrga.
To pa ne izključuje tega, da se poškodba lahko zgodi tudi pri ostalih športih (npr. nogomet in košarka) ali celo pri vsakodnevnih aktivnostih (npr. vožnja kolesa ali motorja).
Zanimivost! Kako je smučarski palec ali igralski palec dobil ime? Ime naj bi izviralo iz Škotske, kjer naj bi bila poškodba zelo pogosta pri gozdarjih, saj veliko uporabljajo roke. Čez čas so ime pripisali tudi igralcem različnih športov in smučarjem.
Kaj pa se zgodi ko poškodba ni primerno zdravljenja? To navadno privede do kronične nestabilnosti palca, slabše funkcionalnosti roke med vsakodnevnimi opravili, slabši oprijem in hitrejši nastanek artroze.
Vzroki za nastanek smučarskega palca
Do poškodbe pride, ko je palec upognjen nazaj (hiperekstenzija) ali vstran (hiperabdukcija), kar povzroči, da se UCL raztegne ali pretrga. Poškodba se najpogosteje pripeti med padcem na iztegnjeno roko.
Vzroki nastanka so posledica različnih aktivnosti, ki so ponavljajoče ali pa gre za enkraten akuten dogodek.
Zanimivost! Velikokrat se lahko kot pridružena poškodba pojavi Stenerjeva lezija, kar je indikacija za takojšnjo operacijo!
Dejavniki tveganja vključujejo mnoge situacije in okoliščine, ki povečujejo verjetnost za to poškodbo:
šport (zlasti zimski in kontaktni športi),
zmanjšana gibljivost,
slaba mišična moč,
predhodne poškodbe,
ponavljajoči padci in
prekomerne dolgotrajne obremenitve.
Prepoznava dejavnikov tveganja pomaga pri preventivi in zmanjšanju tveganja za tovrstno poškodbo!
Simptomi smučarskega palca
Bolečina in oteklina: Pojavita se na notranji strani sklepa palca, še posebej občutni ob dotiku ali pritisku na poškodovano območje.
Zmanjšana moč oprijema: Poškodovanec opazi zmanjšano sposobnost držanja in prijemanja predmetov, kar vpliva na vsakodnevne aktivnosti.
Težave pri premikanju palca: Gibljivost palca je omejena, kar oteži izvajanje preprostih opravil, kot je obračanje ključev ali držanje manjših predmetov.
Občutek nestabilnosti v sklepu: V primeru hujše poškodbe ligamenta lahko poškodovanec občuti nestabilnost v sklepu, kar nakazuje, da je ligament morda resno poškodovan ali celo raztrgan.
Diagnostika smučarskega palca vključuje klinični pregled, slikovne preiskave in oceno gibljivosti ter stabilnosti sklepa palca. Postopek diagnostike običajno poteka v več korakih:
Zdravnik pregleda palec in okoliška tkiva ter ugotavlja znake, kot so oteklina, bolečina ob dotiku ter občutek nestabilnosti. Pogosto uporabi stresni test, pri katerem nežno premika palec navzven, da preveri celovitost ulnarnega kolateralnega ligamenta (UCL). Če pride do prekomernega gibanja ali bolečine, je to lahko znak poškodbe ligamenta.
Rentgen: Uporabi se za izključitev morebitnih zlomov ali odtrganih koščkov kosti na mestu poškodbe.
Ultrazvok ali magnetna resonanca (MRI): Te preiskave podrobneje pokažejo stanje mehkega tkiva in ligamentov. MRI je še posebej uporaben pri potrditvi raztrganin ali hujših poškodb ligamentov, saj zagotavlja natančen prikaz tkiv.
Z zgodnjo in natančno diagnostiko je mogoče preprečiti dolgoročne posledice, kot so kronične bolečine, nestabilnost sklepa in zmanjšana funkcionalnost palca.
Zdravljenje smučarskega palca
Zdravljenje je odvisno od resnosti poškodbe, delne rupture UCL se zdravijo konzervativno z imobilizacijo, v primeru, da pacient poroča o nestabilnosti in prekinitvi ulnarne strani sklepne kapsule je operacija nujno potrebna, da se ne razvije kronično stanje!
V akutni fazi začnemo z imobilizacijo od nekaj dni do nekaj tednov (navadno 4-6 tednov), odvisno od stopnje poškodbe. V uporabi je veliko različnih opornic in ortoz za palec, da si lahko vsak posameznik s pomočjo strokovnjaka izbere najprimernejšo.
Indicirana je uporaba Sixtus ultrazvočna krioterapija za blaženje otekline. Pacienta naučimo osnovnih vaj propriocepcije in za mišično-vezivno moč.
Zelo pomembno je izvajanje vaj, predvsem je na tem poudarek v sklopu kinezioterapije. Sledi izvajanje progresivnih vaj propriocepcije, vaj za sklepno stabilizacijo in mišično vezivno moč. Ne smemo pozabiti na redno raztezanje, da bi pridobili ponovno poln obseg gibljivosti palca. Pomembno je tudi izvajanje funkcionalnih vaj za prijem in stisk, ki sta mnogokrat oslabljena.
Veliko lahko naredimo že s preventivo, na kateri je poudarek v fazi preventivnega vzdrževanja. Osebe naučiti pravilne tehnike smučanja s palicami, izogibati se je treba vleki palic in potrebno je uporabljati palice brez trakov. Poleg tega je smiselno trajno vzdrževanje preventivne moči in funkcionalnosti sklepov.
Prognoza in čas okrevanja
Prognoza smučarskega palca je na splošno dobra, še posebej ob pravočasnem zdravljenju. Manjše poškodbe, kjer ni prišlo do popolne raztrganine ligamenta, se običajno zdravijo s počitkom, imobilizacijo in fizioterapijo. V teh primerih lahko pričakujemo okrevanje v nekaj tednih pri čemer se večina poškodovancev v tem obdobju povrne k popolni funkcionalnosti palca.
Pri hujših poškodbah, kjer je ligament delno ali popolnoma raztrgan, pa je prognoza odvisna od kirurškega posega in rehabilitacije. Po operaciji lahko okrevanje traja od 3 do 6 mesecev.
Ključnega pomena je ustrezna rehabilitacija, ki vključuje vaje za obnovitev moči in gibljivosti sklepa, saj to pomaga zmanjšati tveganje za dolgotrajno nestabilnost sklepa in zmanjšano moč prijema.
Na splošno velja, da se večina ljudi s pravilnim zdravljenjem uspešno vrne k normalnim aktivnostim brez trajnih posledic, čeprav lahko v nekaterih primerih ostane občutek manjše stabilnosti ali zmanjšan obseg gibanja palca.
Browne, E. Z. J., Dunn, H. K. in Snyder, C. C. (1976). SKI POLE THUMB INJURY. Plastic and Reconstructive Surgery, 58(1), 19.
Carr, D., Johnson, R. J. in Pope, M. H. (1981). Upper extremity injuries in skiing. The American Journal of Sports Medicine, 9(6), 378–383. https://doi.org/10.1177/036354658100900607
