Se vam zdi, da vaši sklepi niso več tako gibljivi kot nekoč? Se soočate z bolečinami in občutkom togosti, ki otežuje vsakodnevne aktivnosti?
Otrdelost sklepov ali kontraktura je pogosta težava, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja, ne glede na starost. Sklepne kontrakture so omejitve gibljivosti v sklepu, kinastanejo zaradi raznih strukturnih sprememb v vezivnih tkivih okoli sklepa ali v samem sklepu.
Gibanje lahko omejujejo oziroma ovirajo tkiva znotraj sklepa (kosti, hrustanec itd.) ali zunanja tkiva (mišice, kite ali koža). Čeprav imate občutek, da je nemogoče povrniti nekdanjo gibljivost, vam sporočamo, da je to možno z ustrezno obravnavo in primernim zdravljenjem!
V tem članku bomo raziskali vzroke trdovratne otrdelosti sklepov in vam ponudili praktične nasvete za lajšanje težav ter povrnitev svobode gibanja!
Poznamo tri različne vrste kontraktur sklepov, pri čemer vsaka temelji na specifičnem osnovnem tkivu:
artrogene kontrakture (značilne spremembe kosti, hrustanca in sklepne kapsule, ki jih običajno spremlja bolečina – pojavijo se pri osteoartritisu ali drugih poškodbah),
miogene kontrakture (občutek mišične togosti ali mišičnih krčev ob gibanju) in
kontrakture mehkih tkiv (kontrakture brazgotin, ki vključujejo kožno, podkožno in ohlapno vezivno tkivo okoli sklepa – posledica opeklin, odprtih ran in poškodb).
Vzroki za nastanek
Najpogostejši vzrok kontaktur so kronična nevrološka stanja ali mišično – skeletna obolenja. Kontrakture lahko nastanejo tudi kot posledica predolge imobilizacije oziroma neuporabe sklepa.
Vzroki za nastanek kontraktur so različni, pri čemer vključujejo:
poškodbe zgornjega motoričnega nevrona (možganska kap, poškodbe glave ali cerebralna paraliza),
mišične bolezni (spinalna mišična atrofija ali mišična distrofija),
daljše obdobje mirovanja (npr. dolgotrajno ležanje v postelji oz. imobilizacija uda),
nezdrav življenjski slog (kajenje, prekomerno uživanje alkohola in pomanjkljiva telesna aktivnost).
Zanimivost! Razširjenost kontraktur je precej pogosta. Pri določenih populacijah se pojavlja kar v 16 do 66 %.
Dejavniki tveganja
Kontrakture so omejitve gibljivosti sklepa zaradi skrajšanja mišic, tetiv, ligamentov ali kože. Zaradi različnih struktur, ki lahko vplivajo na stanje, obstaja tudi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na njihov nastanek.
Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek kontraktur:
starost (pri starejših je večje tveganje zaradi zmanjšane elastičnosti tkiv in zmanjšane telesne aktivnosti),
dolgotrajna imobilizacija (še posebej po operativnih posegih),
nevrološke motnje,
mišične bolezni,
pretekle poškodbe ali operacije,
neprimerna rehabilitacija (pomanjkanje razgibavanja in fizioterapije po poškodbah) in
neustrezna prehrana in hidracija (vpliva na mišično in vezivno tkivo).
Preprečevanje kontraktur vključuje redno razgibavanje, pravilno pozicioniranje imobiliziranih okončin ter ustrezno fizioterapijo!
Značilni simptomi
Med glavne simptome kontraktur uvrščamo:
bolečino (pojavi se pri poskusu gibanja prizadetega sklepa),
omejeno gibljivost sklepa (prizadeta je sklepna mobilnost),
adhezije,
mišično šibkost (zmanjšana moč),
deformacijo sklepa (vidna sprememba oblike sklepa oziroma širšega področja) in
Diagnoza kontraktur temelji predvsem na anamnezi in kliničnem pregledu, pri katerem se oceni vidne spremembe, obseg gibljivosti in palpira prizadet sklep. Dodatne diagnostične metode lahko vključujejo RTG (za odkrivanje kostnih sprememb), ultrazvok (za oceno stanja mehkih tkiv) in MR (podrobnejši vpogled v strukture mehkih tkiv in sklepov).
Zdravljenje
Možnosti fizioterapevtskega zdravljenja otrdelosti sklepov oz. kontraktur vključujejo več metod. Celostna obravnava temelji na souporabi najnaprednejših instrumentalnih tehnik, manualnih postopkov in vadbenih intervncij.
Začetna faza je namenjena manualni terapiji s sklepno mobilizacijo in aktivnemu ter pasivnemu raztezanju. Znanstvene študije poudarjajo pozitivne učinke električne stimulacije in terapije z udarnimi valovi (ESWT). Prav tako se dobro obnese TECAR Wintecare terapija za sprostitev mišic in povečanje prožnosti.
Ob uspešnem povečanju gibljivosti sledi kinezioterapevtska faza, ki vključuje nadaljnje (aktivnešje) raztezanje in mobilizacijo ter se osredotoča na izvajanje krepilnih in funkcionalnih terapevtskih vaj.
Pozna faza in post rehabilitacijska faza zdravljenja dajeta največji poudarek na dolgoročno vzdrževanje gibljivosti, krepitev mišic okoli prizadetega sklepa ter preprečevanje ponovnih težav z redno vadbo in korekcijo drže.
V primeru, da konzervativno zdravljenje ne prinese rezultatov, se svetuje medikamentozno zdravljenje z mišičnimi relaksanti, operativni poseg ali injiciranje botulina toksina.
Kontrakture in posledice le teh se lahko uspešno obravnava s celostnim pristopom zdravljenja.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza in trajanje rehabilitacije sta pri kontrakturah odvisni od vzroka nastanka, trajanja omejitev, anatomije sklepa in splošnega zdravstvenega stanja posameznika.
Blage kontrakture zahtevajo rehabilitacijo, ki traja od nekaj tednov do 2 meseca, medtem ko je zmerne kontrakture potrebno obravnavati več mesecev. Pri hudih kontrakturah je rehabilitacija dolgotrajna (od 6 mesecev naprej) in velikokrat zahteva kirurško sprostitev tkiv oziroma operacijo.
Če se kontraktura odkrije zgodaj in se ustrezno obravnava, obstaja velika možnost za hitro in uspešno okrevanje!
Za strokovno obravnavo in celostno rehabilitacijo obiščite kliniko Medicofit, kjer bomo poskrbeli za vaše zdravje in vam pomagali na poti k svobodnemu gibanju!
Harvey, L. A., Katalinic, O. M., Herbert, R. D., Moseley, A. M., Lannin, N. A. in Schurr, K. (2017). Stretch for the treatment and prevention of contractures. Cochrane Database of Systematic Reviews, 1. https://doi.org/10.1002/14651858.CD007455.pub3
Katalinic, O. M., Harvey, L. A. in Herbert, R. D. (2011). Effectiveness of Stretch for the Treatment and Prevention of Contractures in People With Neurological Conditions: A Systematic Review. Physical Therapy, 91(1), 11–24. https://doi.org/10.2522/ptj.20100265
Offenbächer, M., Sauer ,S., Rieß ,J., Müller ,M., Grill ,E., Daubner ,A., Randzio ,O., Kohls ,N. in and Herold-Majumdar, A. (2014). Contractures with special reference in elderly: definition and risk factors – a systematic review with practical implications. Disability and Rehabilitation, 36(7), 529–538. https://doi.org/10.3109/09638288.2013.800596
