Mravljinci v rokah (parestezija) – kaj jih povzroča in kako si pomagati?

Se vam v rokah pojavljajo občutki ščemenja, mravljinčenja ali pekoče toplote, ki se širijo vse do konic prstov? Morda vas ti neprijetni občutki celo prebudijo sredi noči ali se poslabšajo med delom za računalnikom. Čeprav jih mnogi sprva pripišejo utrujenosti ali delovnim obremenitvam, so mravljinci v rokah pogosto znak, da nekaj draži ali pritiska na živčne poti.

Mravljinčenje v roki je simptom in ne bolezen, ki nakazuje, da nekaj ovira optimalno delovanje živčnega sistema. Gre za pojav, ki ga v medicini imenujemo parestezija. Najpogostejši razlog zanj je mehanska utesnitev živcev, bodisi v vratni hrbtenici, rami, komolcu ali zapestju. Vzroke za pojav mravljinčenje gre iskati v neprimerni ergonomiji, ponavljajočih se gibih, mišičnem neravnovesju ali degenerativnih spremembah.

Med bolj znanimi stanji, ki jih spremljajo mravljinci, so sindrom karpalnega kanala, poškodba brahialnega pleksusa, hernija vratne hrbtenice ter degenerativne spremembe.

Fizioterapevtski pristop se pri obravnavi mravljincev ne osredotoča le na lajšanje simptomov, temveč predvsem na odkrivanje in odpravljanje temeljnih vzrokov. Celostna fizioterapija s sodobnimi instrumentalnimi postopki in ciljno usmerjena vadba sta ključ do dolgotrajne rešitve.

V nadaljevanju članka boste izvedeli, kaj pomenijo mravljinci v rokah, kako prepoznati njihove prave vzroke ter kako jih lahko s pomočjo fizioterapije učinkovito obvladate – trajno in brez nepotrebnega čakanja!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje mravljinčenja v rokah

Mravljinci, strokovno imenovani parastezije, so senzorične motnje, ki jih občutimo kot ščemenje, zbadanje, pekoč občutek ali otopelost v koži. V zgornjem udu oz. roki se najpogosteje pojavljajo v prstih in dlaneh. Velikokrat se sočasno pojavlja občutek »zaspale roke«, čeprav ta ni posledica zunanjega pritiska ali poškodbe kože.

Do mravljincev pride, kadar je del živčnega sistema – periferni živec, korenina živca v hrbtenici ali del živčne poti, mehansko stisnjen, kemično razdražen ali presnovno omejen. Takšna draženja motijo normalen pretok živčnih impulzov, kar telo zazna kot nepravilne občutke.

Mravljinci v rokah so pogosto povezani s specifičnim stanjem, kot je sindrom karpalnega kanala, kjer pride do utesnitve medianega živca v zapestju. Vzrok za pojav mravljincev je lahko tudi hernija diska, pri kateri pritisk na živce v vratnem delu hrbtenice sproži senzorične motnje v zgornjih okončinah.

Najpogostejši vzroki za pojav mravljincev v rokah so pravzaprav stanja, ki vplivajo na živčno prevodnost ali mehansko utesnjujejo živčne strukture. Pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki se razvijajo počasi, a postopoma vodijo v kronično draženje živcev.

Med glavnimi vzroki za pojav parestezij v rokah izstopajo:

• cervikalna radikulopatija (pogosto posledica hernije diska, degenerativnih sprememb ali zoženja medvretenčnega prostora, kar vodi v draženje živcev, ki oživčujejo roke),
• sindrom karpalnega kanala (eden najpogostejših perifernih utesnitvenih sindromov, pri katerem je živec medianus utesnjen na prehodu skozi zapestje – značilno je, da so simptomi najbolj intenzivni ponoči),
• sindrom kubitalnega kanala (mravljinci se najpogosteje pojavljajo v prstancu ali mezincu, pogosteje pri osebah, ki dlje časa slonijo na komolcih ali pogosto upogibajo roke),
• mišična preobremenjenost in napetost vratnih in ramenskih mišic (mišični vozli in tenzija v predelu vratu in ramen lahko povzročita funkcionalno utesnitev živcev, zlasti pri dolgotrajnem sedenju),
• periferna nevropatija (okvara živcev zaradi sistemskih bolezni, kot so sladkorna bolezen, pomanjkanje vitaminov – predvsem B12, alkoholizem ali stranski učinki zdravil) in
• sindrom torakalnega izhoda (živci in žile so stisnjeni med ključnico, prvo rebro in mišice, kar povzroča mravljince, šibkost).

Pomembno je poudariti, da se simptomi pogosto začnejo postopno. Ob ignoriranju znakov lahko privedejo do trajnejših okvar živčevja ali mišične oslabelosti. Pravočasna prepoznava in ustrezna obravnava sta ključni.

Najbolj ogroženi za pojav mravljincev v rokah so ljudje, ki zaradi svojega življenjskega sloga ali poklica pogosto obremenjujejo vratno hrbtenico, roke ali zapestja. Težave se razvijajo počasi, zato številni posamezniki znake sprva prezrejo. Tukaj je potrebno izpostaviti, da prav ta skupina ljudi potrebuje največjo pozornost pri preventivi.

Za pojav parestezij so najbolj dovzetni:

• posamezniki, ki več ur dnevno delajo za računalnikom, zlasti brez ustrezne podpore za roke in pravilne ergonomije delovnega mesta,
• ljudje, ki opravljajo poklic z veliko ponavljajočimi se gibi rok in zapestij (npr. frizerji, zobozdravniki, mehaniki in glasbeniki),
• osebe s slabo telesno držo in kronično napetostjo vratnega predela,
• ženske v srednjih letih (zaradi hormonskih sprememb, ki vplivajo na vezivna tkiva),
• posamezniki z že obstoječimi degenerativnimi spremembami hrbtenice ali hernijo diska in
• osebe s sladkorno boleznijo ali kroničnim pomanjkanjem vitamina B12 (sladkorna bolezen lahko poslabša regeneracijo živcev in podaljša čas okrevanja).

Pri stanju sindrom karpalnega kanala je zgodnje prepoznavanje simptomov ključnega pomena, saj dolgotrajna utesnitev lahko povzroči trajne senzorične in motorične motnje v roki. Sindrom karpalnega kanala zahteva pravočasno in natančno obravnavo, saj odlašanje lahko povzroči nepopravljivo okvaro živca.

Težava z mravljinci v rokah postane resna takrat, ko se občutek ne pojavlja več le občasno ali v določenem položaju, temveč vztraja dalj časa, se ponoči stopnjuje ali ga spremljajo dodatni simptomi. Takšni znaki pogosto kažejo na resnejšo okvaro živca, ki ni več le razdražen, ampak tudi mehansko stisnjen, ali celo trajno poškodovan.

Zaskrbljujoč je pojav stalnih parestezij, ki ne izginejo niti ob gibanju, spremembi drže ali počitku. Še posebej pomemben pokazatelj napredovalega stanja so nočne parestezije, ki nas zbujajo iz spanca, povzročajo pekoč občutek, otrplost ali celo bolečino v prstih, dlaneh ali podlahti.

Napredovanje stanja se kaže tudi kot zmanjšan občutek na dotik ali z bolečino v prstih, oslabelost mišic dlani, zapestja ali podlahti in s težavami pri oprijemu. Pacienti pogosto poročajo o stanju, ko nenadoma težko držijo kozarec ali nimajo več popolnega nadzora pri uporabi pisal.

Včasih se pojavijo motnje v gibih fine motorike, kot so tipkanje, zapenjanje gumbov ali uporaba telefona. Ljudje pogosto opisujejo tudi občutek “težke roke” ali šibkosti, ki se lahko širi navzgor po proti rami in vratu.

Ko parestezije postanejo vztrajne, jih spremlja bolečina ali funkcionalna omejitev. To potem ni več stanje, ki se bo spontano umirilo. V takšnih primerih je nujna strokovna obravnava, saj lahko pravočasno ukrepanje prepreči trajnejše poškodbe živca in omogoči popolno okrevanje.

Mravljinci v rokah so pogosta posledica stanja hernija diska, kjer pride do mehanskega draženja ali utesnitve živca na področju vratne hrbtenice. Vzrok za parestezije v rokah lahko najdemo tudi v sindromu torakalnega izhoda, pri katerem utesnitev živca nastane v predelu prehoda med vratom in področjem ramenskega obroča.

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje mravljinčenja v rokah

Diagnoza

Diagnoza mravljincev v rokah temelji na natančnem kliničnem pregledu, ki vključuje oceno prizadetega področja. Določi se časovnica pojavljanja simptomov, specialist pa opravi nevrološke teste občutljivosti, mišične moči in refleksov ter posebne nevrodinamične preizkuse za odkrivanje utesnitve živca.

Pomembno je tudi preverjanje gibljivosti in stabilnosti vratne hrbtenice, saj je pogosto vzrok lahko tudi v vratu. Z natančnim testiranjem lahko izzovemo morebitno radikularno bolečino (npr. s Spurling testom).

Po potrebi uporabimo slikovno diagnostiko (MR ali RTG), da izključimo resnejše težave. Za še natančnejši vpogled v morebitno prizadetost živčnega sistema se svetuje izvedba EMG preiskave. Celosten pristop nam omogoča natančno diagnozo in ciljno zdravljenje.

Za natančno diagnozo mravljincev v rokah je ključen celosten klinični pregled, ki vključuje oceno nevroloških funkcij, gibljivosti vratne hrbtenice ter po potrebi slikovno diagnostiko, kar v nadaljevanju omogoča usmerjeno in učinkovito zdravljenje! 

Zdravljenje

Fizioterapevtska obravnava mravljincev v rokah mora biti celostna, fazno strukturirana in usmerjena v odpravljanje točnega vzroka težav. Naša naloga ni le lajšanje simptomov, temveč ciljno delovanje na vir težave, zato fizioterapevtski proces prilagodimo posamezniku.

V akutni fazi se osredotočamo na zmanjšanje živčne razdraženosti in sprostitev prekomerno aktivnih mišičnih struktur. V okviru instrumentalnega zdravljenja se pogosto poslužujemo uporabe sodobnih postopkov, kot sta Wintecare TECAR terapija in Summus laser, ki z globinskim delovanjem pospešita regeneracijo živčnih in mehko tkivnih struktur.

V obravnavo vključujemo tudi specialne manualne tehnike, usmerjene v vratno hrbtenico, lopatico in posamezne dele rok, s čimer zmanjšujemo mehanski pritisk na prizadete živčne strukture.

V nadaljevanju preidemo v kinezioterpaevtsko fazo zdravljenja, kjer izvajamo ciljno izbrane terapevtske vaje. Pri osebah s cervikalno komponento vključujemo vaje za izboljšanje segmentalne stabilnosti vrtane hrbtenice in aktivacijo globokih fleksorjev vratu.

Če gre za periferne utesnitve, nadgrajujemo program z vajami za razbremenitev, krepitev in mobilizacijo zapestja ter podlahti. Posebej učinkovita je uporaba naprednih kinezioloških vaj za izboljšanje nevromišičnega nadzora in vzpostavljanje primerne funkcionalne drže pri vsakodnevni aktivnostih.

Zadnji, a dolgoročno ključni korak, je individualni program preventivnega vzdrževanja. V kliniki Medicofit omogočamo pacientom nadaljevanje terapevtske vadbe, s katero vzdržujemo ravnotežje med gibljivostjo in stabilnostjo, povečujemo mišično vzdržljivost in nadzor v kritičnih regijah, kot so vrat, ramenski obroč in zapestja.

V sklopu celostnega pristopa paciente opremimo z znanjem o ustreznih ergonomskih prilagoditvah. Le z dolgoročno individualizirano strategijo lahko preprečujemo ponovne epizode mravljincev in ohranjamo funkcionalnost rok.

Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M. in Hassan, A. (b. d.). Carpal Tunnel Syndrome: A Review of Literature. Cureus, 12(3), e7333. https://doi.org/10.7759/cureus.7333

Kumari, A., Singh, S., Garg, A., Prakash, A. in Sural, S. (2019). Tingling hand: magnetic resonance imaging of median nerve pathologies within the carpal tunnel. Polish Journal of Radiology, 84, e484–e490. https://doi.org/10.5114/pjr.2019.90354

Oh, S., Kim, H. K., Kwak, J., Kim, T., Jang, S. H., Lee, K. H., Kim, M. J., Park, S.-B. in Han, S. H. (2013). Causes of Hand Tingling in Visual Display Terminal Workers. Annals of Rehabilitation Medicine, 37(2), 221–228. https://doi.org/10.5535/arm.2013.37.2.221

Smith, S. M., McMullen, C. W. in Herring, S. A. (2021). Differential Diagnosis for the Painful Tingling Arm. Current Sports Medicine Reports, 20(9), 462. https://doi.org/10.1249/JSR.0000000000000877

TINEL, J. (2005). “Tingling” Signs with Peripheral Nerve Injuries. Journal of Hand Surgery, 30(1), 87–89. https://doi.org/10.1016/J.JHSB.2004.10.007