Lisfrancova poškodba je poškodba sklepov in vezi v srednjem delu stopala, kjer se stikajo stopalnice in kosti narta (Lisfrancov sklepni kompleks). Najpogosteje nastane pri zasuku stopala ali močni obremenitvi stopala ter povzroča bolečino, oteklino in nestabilnost v srednjem delu stopala, zlasti pri hoji ali obremenjevanju.
Do poškodbe najpogosteje pride ob neposredni travmi ali ob posredni sili, ko je stopalo fiksirano, nanj pa deluje rotacija ali aksialna obremenitev. Vzrok Lisfrancove poškodbe je lahko športna poškodba, padec z višine, prometna nesreča ali ponavljajoča se obremenitev, pri čemer je resnost poškodbe odvisna od stopnje nestabilnosti srednjega dela stopala.
Če poškodba ni pravočasno prepoznana ali ustrezno zdravljena, lahko vodi v trajno nestabilnost, kronične bolečine in zgodnji razvoj posttravmatske artroze. Ustrezno načrtovana obravnava je zato ključna za ohranjanje normalne funkcije stopala in varno vračanje k vsakodnevnim ter športnim obremenitvam.
Trajna povrnitev stabilnosti, moči in funkcionalnega vzorca hoje po Lisfrancovi poškodbi zahteva individualno prilagojen rehabilitacijski proces. Strokovno vodena fizioterapija omogoča postopno obremenjevanje stopala, ponovno vzpostavitev pravilne biomehanike in zmanjševanje tveganja za dolgoročne zaplete.
Lisfrancova poškodba najpogosteje nastane ob delovanju večje sile na srednje stopalo, bodisi kot posledica neposredne travme bodisi posredne obremenitve, ko je stopalo fiksirano, nanj pa deluje rotacija ali aksialni pritisk.
Vzrok Lisfrancove poškodbe so pogosto športne poškodbe z nenadnimi zasuki ali doskoki, padci z višine ter prometne nesreče, pri čemer lahko že manjša sila ob neugodnem položaju stopala povzroči resno ligamentarno poškodbo.
Večje tveganje za nastanek poškodbe imajo športniki v ekipnih in kontaktnih športih, rekreativci z visoko stopnjo obremenitev ter posamezniki z zmanjšano stabilnostjo stopala ali predhodnimi poškodbami.
Ostali dejavniki tveganja vključujejo tudi neustrezno obutev, ki ne zagotavlja zadostne opore srednjemu stopalu, ponavljajoče se obremenitve brez ustrezne mišične kontrole in neprilagojene obremenitve.
Kakšni so simptomi Lisfrancove poškodbe?
Bolečina v srednjem delu stopala, ki se pojavi ali izrazito okrepi ob obremenitvi, je najznačilnejši znak Lisfrancove poškodbe. Lisfrancova poškodba se pogosto kaže tudi z oteklino, občutljivostjo na pritisk v predelu srednjega dela stopala ter bolečino pri hoji, predvsem pri odrivni fazi.
Pri hujših poškodbah so lahko prisotni tudi vidni znaki nestabilnosti, modrice na stopalu ali nezmožnost polne obremenitve. Vztrajanje simptomov kljub razbremenitvi ali njihovo postopno stopnjevanje pogosto vodi v spremenjen vzorec hoje in zahteva natančno diagnostično obravnavo.
Lisfrancova poškodba se najpogosteje kaže z bolečino in oteklino v srednjem delu stopala, ki ob obremenitvi izrazito omejujeta hojo.
Diagnoza Lisfrancove poškodbe temelji na natančni klinični oceni, oceni stabilnosti srednjega dela stopala ter na slikovnih preiskavah.
RTG slikanjev obremenitvi omogoča oceno poravnave sklepov, MR slikanje pa je ključno za prepoznavanje ligamentarnih poškodb in zgodnje nestabilnosti, ki na klasičnih rentgenskih posnetkih pogosto ostane spregledana.
Zdravljenje
Način zdravljenja je pogojen s stopnjo stabilnosti. Stabilnepoškodbe se obravnava konzervativno z razbremenitvijo in imobilizacijo, pri nestabilnih poškodbah pa je indicirano operativno zdravljenje z anatomsko stabilizacijo srednjega dela stopala.
V sklopu fizioterapevtskega zdravljenja postopno vzpostavljamo obseg gibanja v varnih mejah, krepimo mišice, ki stabilizirajo stopalo in izboljšujemo nadzor nad mehanskimi obremenitvami. Protibolečinske instrumentalne metode lahko vključujemo v zgodnjih fazah kot dopolnilo, vendar ne predstavljajo osrednjega dela rehabilitacije.
Fizioterapija kot sestavni del konzervativne in pooperativne obravnave
V konzervativnem in pooperativnem zdravljenju Lisfrancove poškodbe smo v Medicofit kliniki usmerjeni v postopno in varno vračanje funkcije stopala. V obravnavi progresivno uvajamo obremenjevanje glede na stabilnost sklepa in fazo celjenja, izvajamo ciljno usmerjene vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči in propriocepcije.
Podporne terapije, kot so manualne tehnike ali protibolečinske instrumentalne metode, vključujemo po potrebi, predvsem za obvladovanje bolečine in otekline, vendar ostaja glavni poudarek na aktivni rehabilitaciji, ki omogoča dolgoročno stabilnost in funkcionalno uporabo stopala.
Po podatkih znanstvenih študij kar do 20 % Lisfrancovih poškodb ostane delno neprepoznanih ob prvem pregledu, kar poudarja pomen zgodnje diagnostike in strokovno vodene rehabilitacije za preprečevanje dolgoročnih zapletov!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Pri pravočasno prepoznani Lisfrancovi poškodbi je prognoza običajno dobra, saj večina posameznikov doseže stabilno in funkcionalno stopalo brez kronične bolečine.
Trajanje rehabilitacije je odvisno od resnosti poškodbe in vrste zdravljenja, pri konzervativni obravnavi ali po operativni stabilizaciji pa celostni program fizioterapevtskega zdravljenja običajno traja med 10 in 16 tedni.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Chen, J., Sagoo, N. in Panchbhavi, V. K. (2021). The Lisfranc Injury: A Literature Review of Anatomy, Etiology, Evaluation, and Management. Foot & Ankle Specialist, 14(5), 458–467. https://doi.org/10.1177/1938640020950133
Guerreiro, F., Abdelaziz, A., Ponugoti, N. in Marsland, D. (2022). Conservative Management of Lisfranc Injury: A Systematic Review. Foot & Ankle Orthopaedics, 7(4), 2473011421S00680. https://doi.org/10.1177/2473011421S00680
Llopis, E., Carrascoso, J., Iriarte, I., Serrano, M. de P. in Cerezal, L. (2016). Lisfranc Injury Imaging and Surgical Management. Seminars in Musculoskeletal Radiology, 20(2), 139–153. https://doi.org/10.1055/s-0036-1581119
Singh, A., Lokikere, N., Saraogi, A., Unnikrishnan, P. N. in Davenport, J. (2021). Missed Lisfranc injuries—surgical vs conservative treatment. Irish Journal of Medical Science (1971 -), 190(2), 653–656. https://doi.org/10.1007/s11845-020-02364-7
