Kompartment sindrom: vzroki in zdravljenje

Bolečina, ki se hitro stopnjuje, občutek napetosti v mišici in nenadna izguba funkcije okončine so znaki, ki lahko opozarjajo na resno stanje, znano kot kompartment sindrom. Gre za nujno medicinsko stanje, pri katerem je pravočasno prepoznavanje ključnega pomena za preprečevanje trajnih poškodb mišic in živcev.

Kompartment sindrom je stanje, pri katerem pride do nevarnega zvišanja tlaka znotraj mišičnih vlaken, obdanih z neelastično fascijo, kar vodi v moteno prekrvavitev in lahko povzroči ishemijo živčnih in mišičnih celic. Stanje povzroča močno bolečino ter izrazit občutek napetosti in nelagodja.

Najpogosteje nastane kot posledica akutnih poškodb, zlomov, krvavitev, hudih udarnin ali kot zaplet po operativnih posegih, lahko pa se razvije tudi pri intenzivnih telesnih obremenitvah, zlasti pri kronični obliki bolezni.

Zdravljenje akutnega kompartment sindroma je kirurško, saj je hitra fasciotomija edini učinkovit način za razbremenitev pritisk in ohranitev zdravja tkiv. Pri kroničnih oblikah pa je pogosto možen konzervativni pristop, kjer pomembno mesto zavzema individualno prilagojena rehabilitacija. S strokovno vodeno fizioterapijo obravnavamo mišično neravnovesje, izboljšujemo prekrvavitev, nadzorujemo obremenitve in postopno vračamo funkcionalno zmogljivost prizadete okončine.

Celosten pristop, ki združuje pravočasno medicinsko obravnavo in ciljno usmerjeno fizioterapevtsko rehabilitacijo, bistveno poveča možnosti za popolno okrevanje in varno vrnitev k vsakodnevnim ali športnim dejavnostim!

Naročite se na specializirano fizioterapijo za kompartment sindrom

Kompartment sindrom predstavlja resno in nevarno zdravstveno stanje, pri katerem se tlak znotraj mišične lože (kompartmenta), obdane z neelastično fascijo, nevarno poveča. Povišan tlak moti prekrvavitev in oskrbo tkiv s kisikom, kar lahko hitro vodi do ishemije mišic, živcev in drugih mehkih tkiv. Če se stanje ne prepozna in ne zdravi pravočasno, lahko povzroči trajne funkcionalne okvare.

Najpogosteje se pojavlja po hudih poškodbah, kot so zlomi, zapleti po operacijah, krvavitve ali intenzivne mišične obremenitve, vendar se lahko razvije tudi spontano pri določenih bolezenskih stanjih ali kot posledica vaskularnih motenj. Zaradi hitrega napredovanja je zgodnja prepoznava ključnega pomena, saj pravočasna intervencija, ki je običajno kirurška, prepreči trajne poškodbe tkiv.

Kompartmenti so anatomske mišične lože, ki jih obdaja močna in neelastična fascija. V vsakem kompartmentu so mišice, živci in krvne žile, ki delujejo kot funkcionalna enota. Zaradi neelastične narave fascije lahko že manjša oteklina ali krvavitev v kompartmentu hitro povzroči povišanje notranjega tlaka.

Ko tlak v kompartmentu preseže perfuzijski tlak, se zmanjša dotok krvi v tkiva, kar vodi do postopne ishemije mišic in živcev. Če stanje traja predolgo, pride do nepopravljivih poškodb, kot so mišična nekroza ali trajna izguba občutka in gibalnih funkcij.

Najpogostejši sprožilci so zlomi, travme, mišične kontuzije ali dolgotrajna prekomerna aktivnost, pri čemer je mehanizem vedno povezan s kombinacijo omejenega prostora in povečanega volumna tkiv.

Kompartment sindrom se najpogosteje pojavi kot posledica travmatičnih poškodb, kot so zlomi dolgih kosti (najpogosteje golenice in podlahtnice), mišične kontuzije ali hude poškodbe mehkega tkiva. Sprožilci lahko vključujejo tudi notranje krvavitve v mišični kompartment, dolgotrajno kompresijo okončine (na primer pri prometnih nesrečah ali nepravilni imobilizaciji), opekline ali ekstremne mišične obremenitve, kot so intenzivni športni napori ali vojaške aktivnosti.

Dejavniki tveganja za kompartment sindrom so raznoliki in vključujejo:

• starost (mlajši odrasli so bolj dovzetni zaradi manj elastične fascije),
• predhodne poškodbe,
• predhodne operacije na isti okončini,
• motnje strjevanja krvi,
• uporabo tesnih opornic ali povojev (dodatno omejijo prostor v kompartmentu),
• sistemske bolezni (npr. diabetes ali arterijska insuficienca).

Poznavanje vzrokov in dejavnikov tveganja je ključno za zgodnje prepoznavanje, hitro ukrepanje in preprečevanje resnih trajnih poškodb mišic in živcev.

Naročite se na specializirano fizioterapijo za kompartment sindrom

Kompartment sindrom se najpogosteje kaže z intenzivno bolečino, ki je nesorazmerna glede na začetno poškodbo ali travmo. Osebe pogosto opisujejo občutek močne napetosti v mišičnem predelu, otekanje, pordelost kože in občutljivost ob dotiku.

Ob napredovanju stanja se lahko pojavijo tudi parestezije, torej mravljinčenje ali otrplost, zmanjšana moč prizadetih mišic ter otežena gibljivost okončine. Eden izmed klasičnih opozorilnih znakov je, da bolečina ne popusti niti ob običajnem analgetiku, kar je pomemben indikator za nujno strokovno oceno.

Zgodnje prepoznavanje simptomov je izredno pomembno, saj dolgotrajen povišan tlak v mišičnem kompartmentu lahko povzroči trajne poškodbe mišic in živcev ter nepopravljive funkcionalne okvare okončin. Poleg klinične ocene se pogosto uporablja merjenje intramuskularnega tlaka, ki omogoča natančno diagnozo.

Hiter odziv in ustrezno zdravljenje, običajno kirurško s fasciotomijo, sta nujna za preprečevanje dolgoročnih posledic. Po akutni kirurški obravnavi sledi obdobje rehabilitacije, v katerem ima fizioterapija pomembno vlogo pri povrnitvi mišične moči, gibljivosti in funkcionalne samostojnosti osebe.

Diagnoza

Diagnoza kompartment sindroma temelji predvsem na zgodnjem prepoznavanju značilnih simptomov, kot so intenzivna bolečina, ki je nesorazmerna glede na poškodbo, napetost mišičnega predela, mravljinčenje, šibkost in zmanjšana gibljivost. Poleg kliničnega pregleda se v nekaterih primerih izvede merjenje intramuskularnega tlaka, kar omogoča objektivno oceno povišanega tlaka.

Hitro prepoznavanje in natančna diagnoza sta ključnega pomena, saj lahko zamuda povzroči trajne poškodbe mišic, živcev ali celo popolno izgubo funkcionalnosti prizadete okončine. Pomembno je tudi razlikovanje med akutnim in kroničnim kompartment sindromom, saj se potek bolezni in pristopi k zdravljenju razlikujejo.

Zdravljenje

Primarno zdravljenje kompartment sindroma je kirurško – fasciotomija omogoča sprostitev povišanega tlaka in preprečuje trajne funkcijske okvare mišic in živcev. Po posegu postane rehabilitacija osredni del okrevanja.

V zgodnji fazi po operativnem posegu se osredotočamo na zgodnjo mobilizacijo, progresivno izboljšanje gibljivosti in uvodno aktivacijo muskulature. Za preprečevanje oteklin in drugih spremljajočih simptomov se izvajajo specialne manualne tehnike in sodobni instrumentalni postopki, kot je Summus visokoenergijski laser za pospešitev celjenja in regenerativnih procesov.

V naslednji fazi, ko so akutni simptomi že ustrezno obravnavani, je največji poudarek na terapevtski vadbi. V Medicofit kliniki v program terapevtske vadbe vključujemo postopno aktivacijo in krepitev mišic, vaje za izboljšanje stabilizacije in koordinacije, pri čemer skrbimo za varno in postopno obremenjevanje.

Ciljno usmerjena fizioterapija bistveno pripomore k hitrejšemu zmanjšanju bolečine, povrnitvi funkcionalne moči in ohranjanju samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih, kar je ključno za dolgoročno uspešno okrevanje.

Prognoza po akutnem kompartment sindromu je odvisna od hitrosti prepoznave in takojšnje intervencije. Če je poseg (običajno kirurški fasciotomija) izveden pravočasno, se večina funkcionalnih motenj mišic in živcev lahko delno ali popolnoma povrne.

Rehabilitacija traja običajno več tednov do mesecev, v začetku je poudarek na ohranjanju gibljivosti in preprečevanju mišične atrofije, kasneje pa na krepitvi mišične moči, koordinacije in funkcionalnih gibanj. Redno spremljanje in ciljno usmerjena fizioterapija bistveno pripomoreta k zmanjšanju trajnih omejitev ter izboljšanju kakovosti življenja.

Znanstvene študije kažejo, da pri pravočasno prepoznanem in kirurško obravnavanem akutnem kompartment sindromu več kot 80 % posameznikov doseže zadovoljivo funkcionalno okrevanje, medtem ko zamude pri intervenciji občutno povečajo tveganje za trajne okvare. Prav zato zgodnja diagnostika, takojšnja kirurška obravnava in sistematična rehabilitacija, ki vključuje ciljno kinezioterapijo, preventivno razgibavanje in krepitev mišic, ostajajo ključni dejavniki za dolgoročno ohranjanje mobilnosti in samostojnosti posameznika!

Altan, L. (2023). Postoperative rehabilitation of compartment syndrome following fasciotomy. Turkish Journal of Physical Medicine and Rehabilitation, 69(2), 133–139. https://doi.org/10.5606/tftrd.2023.13041

Ding, A., Machin, M., Onida, S. in Davies, A. H. (2020). A systematic review of fasciotomy in chronic exertional compartment syndrome. Journal of Vascular Surgery, 72(5), 1802–1812. https://doi.org/10.1016/j.jvs.2020.05.030

Keudell, A. G. von, Weaver, M. J., Appleton, P. T., Bae, D. S., Dyer, G. S. M., Heng, M., Jupiter, J. B. in Vrahas, M. S. (2015). Diagnosis and treatment of acute extremity compartment syndrome. The Lancet, 386(10000), 1299–1310. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(15)00277-9

Mortensen, S. J., Orman, S., Serino, J., Mohamadi, A., Nazarian, A. in von Keudell, A. (2021). Factors Associated with Development of Traumatic Acute Compartment Syndrome: A Systematic Review and Meta-analysis. Archives of Bone and Joint Surgery, 9(3), 263–271. https://doi.org/10.22038/abjs.2020.46684.2284

Via, A. G., Oliva, F., Spoliti, M. in Maffulli, N. (2015). Acute compartment syndrome. Muscles, Ligaments and Tendons Journal, 5(1), 18–22.