Sklepna revma – Vzroki in rehabilitacija

Vsakodnevni gibi, kot so odpiranje vrat, kuhanje, vstajanje iz postelje ali zavezovanje čevljev, so za večino ljudi nekaj popolnoma samoumevnega. A kaj se zgodi, ko ti gibi postanejo izziv, so boleči in okoreli?

Gre za bolezen imenovano sklepna revma, ki ne prizadene le sklepov, vendar tudi naše vitalne organe in splošno počutje. Laično sklepna revma, znana tudi pod imenom revmatoidni artritis, je kronična avtoimuna bolezen, ki povzroča vnetje sklepov. Imunski sistem, ki bi moral ščititi telo pred okužbami začne napadati zdrava tkiva, predvsem sklepne ovojnice. Mnogo ljudi živi z neprepoznanimi simptomi dolga leta ne da bi vedeli, da se v ozadju skriva avtoimuni vzrok.

V splošni populaciji je pojavnost sklepne revme v 0,5 – 1 %, ampak je kar 2 – 3 x pogostejša pri ženskem spolu.

Ali ste vedeli, da poznamo dve vrsti sklepne revme? Ena izmed njih je zgodnja, ki traja manj kot 6 mesecev, druga pa uveljavljena, ko simptomi trajajo dlje!

Kakšna je narava te bolezni? Kako hitro prepoznati prve simptome in zakaj je takojšnje ukrepanje tako pomembno? Članek, ki sledi v nadaljevanju bo odgovoril na vsa ključna vprašanja in ponudil vpogled v življenje z revmo ter pojasnil možnosti zdravljenja!

Naročite se na zdravljenje natrgane mišice

Točen vzrok nastanka je neznan, vendar naj bi šlo za multifaktorsko dogajanje.

Največji vpliv naj bi imela genetika (prisotnost genov HLA-DR4) in okolijski dejavniki (kajenje, okužbe in onesnaženost). Med druge vzroke uvrščamo še hormonske dejavnike in prisotnost stresa itd.

Vzroki za nastanek sklepne revme so kompleksni in vključujejo kombinacijo genetskih, okolijskih in hormonskih dejavnikov!

Dejavniki tveganja

Med pogoste dejavnike tveganja uvrščamo naslednje:

• Spol (ženske so dovzetnejše),
• starost (nad 50. letom starosti),
• poklic (prisotnost nevarnih snovi v delovnem okolju),
• onesnaženost zraka,
• pomanjkanje vitamina D in
• debelost (povišan ITM).

Kaj lahko storimo, da nekatere dejavnike tveganja obvladujemo? Priporočljivo je uživanje rib in produktov z visoko vsebnostjo omega 3 maščobnih kislin, omejiti kajenje in zmanjšati uživanje alkohola.

Kako se kaže klinična slika sklepne revme?

Pacienti tožijo o jutranji okorelosti sklepov, ki traja tudi do nekaj ur. Drugi simptomi so še bolečina, oteklina okrog prizadetega sklepa, deformacija, občutljivost sklepov, šibkost in zmanjšan obseg gibanja.

Možne vrste deformacij so: Boutonniere (fleksija pri PIP in ekstenzija pri DIP v sklepih prstov), labodji vrat (fleksija pri DIP in ekstenzija pri PIP) in subluksacija MCP sklepov z ulnarno deviacijo.

Prav tako lahko prizadene ostale strukture telesa, kot so težave z nestabilno vratno hrbtenico z možnimi nevrološkimi simptomi.

Diagnoza sklepne revme je kompleksen proces, saj bolezen v zgodnjih fazah povzroča nespecifične simptome, ki so podobni drugim boleznim in jo je težko prepoznati.

Diagnostična terapija se začne z začetno anamnezo, pregledom izvidov in pogovorom s pacientom. Nato se izvede fizikalni pregled z inspekcijo in palpacijo ter oceno gibljivosti in mišične moči. Nato se strokovnjaki med seboj posvetujejo in pacientu predstavijo ugotovitve pregleda.

Pri diagnozi določimo tudi fazo sklepne revme (4 faze):

• faza (brez sprememb na RTG),
• faza (vidne spremembe na RTG, vendar brez deformacije sklepa),
• faza (rentgensko videno uničenje hrustanca in kosti poleg deformacije sklepa) in
• faza (prisotnost kostne ali fibrozne anikolize (zarastenje sklepa) z značilnostmi 3. faze).

Kot smo zgoraj omenili je primarna izbira slikovne diagnostike RTG, smiselna pa je uporaba še MRI ali UZ, ki zaznata sinovitis (vnetje sklepov) in sklepni izliv veliko prej kot RTG. Prav tako so potrebni laboratorijski testi za določanje revmatoidnega faktorja (45 – 75 % pacientov s sklepno revmo ima pozitiven revmatoidni faktor).

Ob koncu diagnostičnega dela se izdela posamezniku prilagojen načrt rehabilitacije.

Zgodnja diagnoza sklepne revme je ključnega pomena za začetek zdravljenja, saj lahko prepreči trajne poškodbe sklepov in zmanjša vpliv bolezni na življenje pacienta!

Naročite se na specialistično fizioterapijo

Zdravljenje sklepne revme

Cilj zdravljenja pri sklepni revmi je izboljšati in obvladovati moteče simptome ter upočasniti napredovanje bolezni za ohranjanje funkcionalnosti v vsakodnevnem življenju.

Smiselno je multidisciplinarno konzervativno zdravljenje v katerega so vključeni strokovnjaki iz veliko področij. Zelo pomembni so v tem timu fizioterapevti, saj skrbijo za ohranjanje kakovosti življenja pacientov. Svetuje se tudi farmakološko zdravljenje s pomočjo protivnetnih zdravil, DMARD in bioloških zdravil.

Naloga fizioterapevtov v primarni fazi je predvsem, da skrbijo za trajno ohranjanje funkcije sklepov. Prvo se osredotočijo na zmanjšanje bolečine, ki jo dosežejo s pomočjo Wintercare Tecar terapije. Študije so enotne v tem, da svetujejo kot del rehabilitacije masažo mehkih tkiv, trigger point terapijo in pasivno ter aktivno sklepno mobilizacijo.

Te bodo prinesle pozitivne učinke na psihološkem vidiku, zmanjša se aktivnost bolezni in pacienti se dobro počutijo. Kot dopolnilna terapija se pacientu svetuje vodna vadba, ki jo lahko obiskuje v svojem prostem času. Prav tako ne smemo pozabiti na krepitev z vajami za izboljšanje mišičnih ne sorazmerij in vajami propriocepcije.

Sledeča faza je namenjena progresivnemu vračanju gibalne funkcije. To dosežemo z vajami propriocepcije in vajami za sklepno mobilizacijo. Pomembne so tudi kineziološke vaje za popolno izboljšanje mišičnih nesorazmerij in specialne vaje.

Odvisno od prizadetega sklepa kineziologi uvajajo smiselne funkcionalne vaje za ta segment. Za obnovitev ravnotežja in zmanjšanje tveganja za padce so v sklopu rehabilitacije pomembne kineziološke vaje za mišično koordinacijo, učenje pravilnih gibalnih vzorcev in specialne vaje za izboljšanje ravnotežja.

Preventivno vzdrževanje je pomembno za ohranjanje dobre preventivne funkcije telesa, zdrave telesne kondicije in kakovostnega gibanja. Skrbi za dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti sklepov, preventivno moč in vzdrževanje napredujočega stanja kot je sklepna revma.

Edukacija je tudi ključna sestavina za dolgoročno olajšanje težav, kje podučimo pacienta o možni uporabi opornic ali pripomočkov.

Na uspešnost rehabilitacije močno vpliva motivacija pacienta in upoštevanje rehabilitacijskih smernic za zdravljenje ter vadbo!

Sklepna revma ni ozdravljiva in je napredujoča bolezen. Vsi pacienti imajo številna poslabšanja in remisije. Vendar se s primernim zdravljenjem to lahko vzdržuje, kar lahko izboljša splošno napoved.

Poleg tega ti pacienti trpijo za številnimi dodatnimi težavami, kar bistveno vpliva na njihovo kakovost življenja, kar moramo pri prognozi upoštevati. Med njih uvrščamo srčno – žilne bolezni, bolezni dihal in okužbe. Vendar se napredovanje bolezni razlikuje od posameznika do posameznika.

Čas rehabilitacije je odvisen od resnosti bolezni, kakšna je prizadetost sklepov in splošnega zdravstvenega stanja posameznika. Pri akutnih fazah lahko traja nekaj tednov, pri kroničnih fazah pa lahko traja dlje, skozi vse življenje.

Sklepna revma je bolezen, ki zahteva celostno obravnavo, zgodnjo diagnozo in redno rehabilitacijo za ohranjanje kakovosti življenja.

Z ustreznim zdravljenjem, prilagoditvami življenjskega sloga in strokovno podporo Klinike Medicofit je mogoče uspešno obvladovati simptome ter preprečiti napredovanje bolezni, kar pacientom omogoča bolj aktivno in neodvisno življenje!

Nogas, A., Grygus, I. in Prymachok, L. (2021). Application physiotherapy in rehabilitation rheumatoid arthritis. Journal of Education, Health and Sport, 6(11), Art. 11.

Radu, A.-F. in Bungau, S. G. (2021). Management of Rheumatoid Arthritis: An Overview. Cells, 10(11), Art. 11. https://doi.org/10.3390/cells10112857

Rheumatoid Arthritis. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 15. december 2024, s https://www.physio-pedia.com/Rheumatoid_Arthritis

Terashima, A., Ono, K., Omata, Y., Tanaka, S. in Saito, T. (2024). Inflammatory diseases causing joint and bone destruction: rheumatoid arthritis and hemophilic arthropathy. Journal of Bone and Mineral Metabolism, 42(4), 455–462. https://doi.org/10.1007/s00774-024-01520-8

van der Woude, D. in van der Helm-van Mil, A. H. M. (2018). Update on the epidemiology, risk factors, and disease outcomes of rheumatoid arthritis. Best Practice & Research Clinical Rheumatology, 32(2), 174–187. https://doi.org/10.1016/j.berh.2018.10.005