Ste že opazili, da vaš spodnji del hrbta izstopa bolj kot običajno, ali da se pri sedenju in hoji pojavlja občutek napetosti v ledvenem predelu? To je lahko znak hiperlordoze – povečane ukrivljenosti spodnjega dela hrbta, ki presega naravno lordotično linijo. Hiperlordoza ni zgolj estetski problem, ampak lahko vodi do bolečin, mišičnih neravnovesij in težav pri gibanju.
Hiperlordoza je stanje, pri katerem se ledvenahrbtenica prekomerno ukrivi naprej, kar povzroča povečano obremenitev vretenc, medvretenčnih diskov in okoliških mišic. Med najpogostejše vzroke za razvoj hiperlordoze vključujemo slabo držo, mišično neravnovesje med trebušnimi in hrbtnimi mišicami, prekomerno težo ali dedne dejavnike. Pogosto se hiperlordoza razvije postopoma, zato je zgodnje prepoznavanje ključno za preprečevanje dolgoročnih težav.
Pri obravnavanju težav, ki izvirajo iz povečane hrbtenične krivine ima fizioterapijazelo pomembno vlogo, saj s specifičnimi vajami krepimo oslabele mišice, raztezamo prekomerno zategnjene mišice in učimo pravilno držo ter gibanje pri vsakdanjih opravilih. Individualno prilagojeni programi pomagajo zmanjšati bolečino, izboljšati stabilnost trupa in preprečiti napredovanje ukrivljenosti.
Ker hiperlordoza vpliva na gibljivost in kakovost življenja, je pravočasno ukrepanje bistveno. S pravilno diagnostiko, usmerjeno fizioterapijo in vsakodnevnimi prilagoditvami lahko ohranimo zdravo hrbtenico in zmanjšamo tveganje za kronične težave!
Lordozaje naravna ukrivljenost hrbtenice v ledvenem in vratnem delu. Gre za blago ukrivljenost naprej, ki pomaga hrbtenici blažiti obremenitve, uravnotežiti trup in omogočiti gibanje. Brez te ukrivljenosti bi bila hrbtenica manj stabilna in bolj dovzetna za poškodbe.
Hiperlordoza označuje stanje s prekomerno ukrivljenostjo spodnjega dela hrbta v smeri naprej, ki presega naravno linijo lordoze. Posledica je pogosto močno poudarjen spodnji del hrbta. Hiperlordoza lahko povzroča bolečine v ledvenem delu, mišično neravnovesje (preveč zategnjene hrbtne mišice in oslabele trebušne mišice), zmanjšano stabilnost trupa in težave pri hoji ali sedenju.
Vzroki za nastanek hiperlordoze
Vzroki za nastanek hiperlordoze so pogosto kombinacija življenjskega sloga, mišičnega neravnovesja in nekaterih zdravstvenih stanj.
Med najpogostejšimi vzroki za nastanek hiperlordoze so:
Mišično neravnovesje med hrbtnimi in trebušnimi mišicami,
prilagojena drža zaradi delovnih obremenitev ali športno-specifičnih vzorcev gibanja,
prekomerna telesna teža,
spinalne deformacije, ki so lahko prirojene ali pridobljene,
nosečnost in
pomanjkanje telesne aktivnosti.
Rizične skupine za razvoj hiperlordoze
Najbolj ogroženi za nastanek hiperlordoze so posamezniki, pri katerih se kombinirajo mišično neravnovesje in obremenjujoč življenjski slog; ljudje, ki veliko presedijo (npr. pisarniški delavci), otroci in mladostniki v obdobju hitre rasti (nagle spremembe dolžine okončin in trupa), osebe s prekomerno telesno težo (teža povečuje pritisk na medenico in spodnji del hrbta.), nosečnice, športniki z enostranskimi obremenitvami (npr. tenisači ali golfisti) in posamezniki z oslabljenimi trebušnimi mišicami ali močno napetimi ledvenimi mišicami (ni ustrezne stabilizacije trupa).
V kliniki Medicofit priporočamo, da osebe iz rizičnih skupin redno krepijo trebušne in zadnjične mišice, ohranjajo gibljivost medenice ter spremljajo držo, saj lahko s preventivnimi vajami in zavestno držo znatno zmanjšajo tveganje za razvoj hiperlordoze!
Pogosti simptomi in znaki
Med najpogosteje izražene simptome hiperlordoze vključujemo pretirano ukrivljenost spodnjega dela hrbtenice, občutek napetosti ali bolečine v ledvenem delu, utrujenost mišic trupa in zadnjice ter včasih tudi težave z ravnotežjem.
Vidni znaki so izbočen trebuh, zadnjica, ki štrli nazaj ter težave pri upogibanju ali dolgotrajni stoji. Pogosto se pojavljajo tudi sekundarni simptomi, kot so napetost v stegnih in bolečina v kolkih, saj telo s prilagoditvami gibanja kompenzira nepravilno držo.
Diagnozo hiperlordoze postavimo z natančno klinično oceno drže, merjenjem kotov ledvene ukrivljenosti ter pregledom mišičnega tonusa in fleksibilnosti. Posebno pozornost namenimo oceni mišične moči trebušnih in hrbtnih mišic ter kolčnih fleksorjev, saj njihova neravnovesja največ prispevajo k razvoju hiperlordoze.
Zdravljenje
V akutni fazi se osredotočimo na zmanjšanje bolečine in napetosti ter izboljšanje gibljivosti hrbtenice. S TECAR terapijo spodbujamo regeneracijo mišic in vezivnih tkiv, učinke pa kombiniramo z manualnimi tehnikami sproščanja mišic (trigger point terapija), da zmanjšamo lokalno vnetje in napetost. Komplementarno se lahko uporabljajo tudi druge instrumentalne tehnike, ki neposredno vplivajo na mehkotkivne strukture.
V kinezioterapevtski fazi zdravljenja v kliniki Medicofit uvajamo ciljno usmerjene vaje proti uporu, temeljne terapevtske vaje za krepitev globokih trebušnih in hrbtnih mišic ter korektivne vaje za celotno telo. Program vključuje tudi vaje za splošno mobilnost, ki pomagajo vzpostaviti optimalno držo in stabilnost hrbtenice ter napredne kineziološke vaje, s katerimi preprečujemo nadaljnje poslabšanje stanja.
V zadnji oz. preventivni fazi se osredotočamo na dolgotrajno vzdrževanje doseženih rezultatov. Priporočamo vključitev v individualno prilagojen program vadbe za moč in gibljivost, ki v kliniki Medicofit poteka pod nadzorom strokovnjaka za gibanje. Redna telesna aktivnost skupaj s praktičnimi ergonomskimi prilagoditvami, npr. pravilnim sedenjem in dviganjem bremen zagotavlja zmanjšano tveganje za ponovitev težav in dolgoročno stabilnost hrbtenice.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Pri hiperlordozi je prognoza dobra, če se zdravljenje začne pravočasno. Okrevanje z individualnim programom fizioterapije in vajami za krepitev mišic običajno traja nekaj tednov do nekaj mesecev, medtem ko dolgotrajno vzdrževanje ustrezne telesne pripravljenosti z individualno zasnovanimi preventivnimi ukrepi pomaga preprečiti ponovitev težav.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Gaylard, D. in Roberts, D. R. D. (2003). Hyperlordosis. BJA: British Journal of Anaesthesia, 91(4), 609–610. https://doi.org/10.1093/bja/aeg626
González-Gálvez, N., Gea-García, G. M. in Marcos-Pardo, P. J. (2019). Effects of exercise programs on kyphosis and lordosis angle: A systematic review and meta-analysis. PLOS ONE, 14(4), e0216180. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0216180
Jentzsch, T., Geiger, J., König, M. A. in Werner, C. M. L. (2017). Hyperlordosis is Associated With Facet Joint Pathology at the Lower Lumbar Spine. Clinical Spine Surgery, 30(3), 129. https://doi.org/10.1097/BSD.0b013e3182aab266
Karski, T., Karski, J., Karska, K., Ramirez, C., Kędzierski, Z. in Menet, H. (2019). Back pain, causes, symptoms and physiotherapy. Journal of Orthopedics & Bone Disorders, 3(3). https://doi.org/10.23880/jobd-16000184
