Entezitis – vnetje na stičišču kite ali vezi s kostjo

Ste kdaj občutili neprijetno bolečino ob premiku sklepa ali občutljivost točno na mestu, kjer se mišica pripenja na kost? Morda gre za nekaj več kot navadno utrujenost ali poškodbo!

Entezitis – vnetje na stičišču kite ali vezi s kostjo, je pogosto spregledan vzrok bolečin, ki pomembno vpliva na kakovost vašega vsakodnevnega gibanja in življenja. Bolezen je pogosto povezana z različnimi revmatičnimi obolenji (npr. ankilozirajoči spondilitis in spondiloartritis) ali s preobremenitvijo zaradi ponavljajočih gibov tako v športu kot pri vsakodnevnih aktivnostih. Značilno je, da ne prizadene le sinovialnih sklepov, ampak celoten mišično – skeletni sistem.

Kaj je potrebno storiti, ko prepoznamo to stanje? Najprej je potrebno prekiniti aktivnosti, ki povzročajo bolečino, zagotoviti počitek in si nato zagotoviti celostno fizioterapevtsko rehabilitacijo, ki jo nudi Klinika Medicofit!

Ali ste vedeli, da je entezitis spodnjih okončin veliko pogostejši kot na zgornjih okončinah, najpogostejši pa je entezitis pete!

Članek bo razkril kaj prav za prav povzroča, to boleče stanje, kako ga prepoznamo in predvsem kako ga zdravimo. V nadaljevanju bomo raziskali, kako poteka pravilna diagnostika in obravnava entezitisa ter kako to pripomore k vrnitvi v gibanje brez bolečin!

Naročite se na specialistično fizioterapijo

Raziskave potrjujejo, da se zaradi ponavljajočih biomehanskih obremenitev mikropoškodbe na enteziji (del telesa, kjer se kite, vezi ali sklepne ovojnice pripenjajo na kost) sprožijo vnetni odziv v sinoviji, kar privede do sinovitisa (vnetja sklepa). Poleg mehanskega stresa imajo lahko pri aktivaciji imunskega odziva vlogo tudi zunanje bakterije.

Ostali vzroki nastanka pa naj bi bile avtoimune bolezni, okužbe ali prispevek degenerativnih sprememb.

Dejavniki tveganja

Stanje lahko povzročijo ali povečajo možnost za nastanek mnogi dejavniki tveganja:

• Starost (starejši so dovzetnejši),
• genetika,
• prisotnost avtoimunih bolezni (revmatološka obolenja),
• ponavljajoče mehanske obremenitve (pri športu ali delu),
• pretekle poškodbe
• povišan ITM (debelost) in
• nezdrav življenjski slog.

Entezitis se kaže predvsem z bolečino in nelagodjem na območju, kjer se kite, vezi ali sklepne ovojnice pripenjajo na kost.

Simptomi se med pacienti razlikujejo, vendar vsi navajajo:

• Bolečino (od blage do hude),
• oteklino,
• okorelost,
• znake vnetja (rdečina, toplota na prizadetem predelu),
• oslabljeno gibljivost,
• občutek šibkosti in
• v hujših primerih se lahko pojavi tudi invalidnost.

Naročite se na specialistično fizioterapijo

Diagnoza

Entezitis je lahko diagnosticiran z dobro anamnezo in kliničnim pregledom, vendar je uporaba slikovne diagnostike še vedno ključna. Za zelo občutljivega za odkrivanje bolezni sta se izkazala ultrazvok in MR, ki sta tudi odlično orodje za ocenjevanje učinkovitosti zdravljenja.

Potrebna je tudi klasifikacija samega entezitisa s pomočjo Manderjevea entezalnega indeksa in MASES lestvice. Obe lestvici se osredotočata na bolečino, ki jo izzove lokalni pritisk na entezalne točke.

Nato se naredi primeren načrt zdravljenja, ki je prilagojen vsakemu posamezniku.

Potek zdravljenja

Za zdravljenje je priporočljivo spreminjanje aktivnosti in raba nesteroidnih antirevmatikov. Uporabljajo se tudi razne blokade s kortikosteroidi za lajšanje simptomov. Vendar mora rehabilitacija vsebovati tako farmakološke kot fizioterapevtske metode, ki jih je potrebno skladno prilagoditi resnosti bolezni in vzroku težav.

Začeti je treba z obvladovanjem simptomov s protibolečinsko in protivnetno terapijo. Sledijo posebne raztezne vaje, ki jih lahko delamo s pomočjo sklepne mobilizacije ter lahke krepilne vaje za okrepitev prizadetega območja. Svetuje se tudi manualna terapija in masaža mehkih tkiv za povečanje prekrvavitve in zmanjša se napetost. Učinkovit je tudi Summus laser, ki skrbi za hitrejšo regeneracijo.

Kineziologi nato paciente naučijo progresivnih vaj za mišično – vezivno moč, raznih specialnih ravnotežnih vaj in vaj stabilnosti. Vaje za propriocepcijo so zelo priporočljive kot tudi izometrična, koncentrična in ekscentrična vadba.

Za zagotavljanje dolgoročnih rezultatov je potrebna tudi edukacija pacienta o zdravem življenjskem slogu, ohranjanju zdrave telesne teže in prenehanju kajenja. Hkrati si strokovnjaki na Kliniki Medicofit želijo dolgoročno vzdrževati vašo funkcionalnost sklepov in preventivno moč, ki bo skrbela, da se stanje ne ponovi.

Pravočasna fizioterapevtska obravnava in prilagoditev življenjskega sloga sta ključna za dolgoročni uspeh in preprečevanje ponovnega vnetja!

Napoved je na splošno dobra, še posebej, ko ga pravočasno zdravimo in pravilno prilagodimo aktivnosti. Če to zagotovimo lahko posameznik pričakuje popolno vrnitev funkcije prizadetega območja.

Čas rehabilitacije pa se razlikuje od resnosti vnetja, lokacije, pridruženih bolezni in starosti in zdravstvenega stanja pacienta. Načeloma je okviren čas rehabilitacije pri blagem do zmernem entezitisu 4 – 6 tednov, pri hujših primerih pa tudi 2 – 6 mesecev.

Čas rehabilitacije pri entezitisu je močno odvisen od individualnih dejavnikov, vendar se s pravočasnim zdravljenjem in fizioterapijo lahko doseže odlična prognoza!

D’Agostino, M. A. in Olivieri, I. (2006). Enthesitis. Best Practice & Research Clinical Rheumatology, 20(3), 473–486. https://doi.org/10.1016/j.berh.2006.03.007

Eder, L., Mathew, A. J., Carron, P., Bertheussen, H., Cañete, J. D., Azem, M., Sedie, A. D., Salvarani, C., Ranza, R., Elliott, A., Turkiewicz, A., Toledo, R. A. de, Bukulmez, H., Stoenoiu, M. S., Mandelin, A. M., Koehm, M., Lindsay, C. A., Siegel, E. in Mease, P. J. (2023). Management of Enthesitis in Patients With Psoriatic Arthritis: An Updated Literature Review Informing the 2021 GRAPPA Treatment Recommendations. The Journal of Rheumatology, 50(2), 258–264. https://doi.org/10.3899/jrheum.220312

Kehl, A. S., Corr, M. in Weisman, M. H. (2016). Enthesitis. Arthritis & rheumatology (Hoboken, N.J.), 68(2), 312–322. https://doi.org/10.1002/art.39458

Schett, G., Lories, R. J., D’Agostino, M.-A., Elewaut, D., Kirkham, B., Soriano, E. R. in McGonagle, D. (2017). Enthesitis: from pathophysiology to treatment. Nature Reviews Rheumatology, 13(12), 731–741. https://doi.org/10.1038/nrrheum.2017.188