Vas med umivanjem las, oblačenjem ali dvigovanjem predmetov zaboli rama? Morda gre za kaj več kot le utrujenost ali napačno izveden gib. Če se vam bolečine pogosto pojavljajo se najverjetneje soočate z začetnimi znaki artroze ramena. Čeprav pogosto slišimo o artrozi kolena ali kolka, je artroza ramenskega sklepa enako pomembna težava, saj lahko močno vpliva na kakovost vašega življenja.
Artroza ramena je degenerativna bolezen, pri kateri se postopoma obrablja sklepni hrustanec v rami. Izguba zaščitne sklepne plasti povzroči povečanje trenja med kostmi, kar vodi v bolečine, togost in zmanjšano gibljivost. Z napredovanjem bolezni postanejo gibi vse bolj omejeni, opravila, ki so bila nekoč samoumevna, pa vse večji izziv.
Do nastanka artroze ramena najpogosteje pride zaradi staranja, ponavljajočih se gibov, preteklih poškodb (izpahi ali zlomi) ali dolgotrajnih preobremenitev v športu ali pri delu. V nekaterih primerih so prisotni tudi dejavniki, kot so slaba telesna drža, nepravilna biomehanika ali vnetne bolezni, ki še dodatno pospešijo obrabo sklepa.
Fizioterapija ima pri obravnavi artroze odločilno vlogo, saj z ustreznimi vajami okrepimo mišice okrog sklepa, zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost. Poleg tega vas naučimo pravilnih gibalnih vzorcev in preprečimo nadaljnje poslabšanje stanja.
Ta članek ozavešča, kako in zakaj pride do razvoja artroze ramena, ter poudarja, kako pomembno je prepoznati vzroke in dejavnike tveganja. Prav tako izpostavljamo, da potrebno začeti s fizioterapevtsko obravnavo še preden bolečina in omejitve gibanja postanejo del vašega vsakdana!
Vzroki za nastanek artroze ramena so pogosto povezani s kombinacijo starostnih sprememb, mehanskih obremenitev in drugih dejavnikov, ki sčasoma vodijo v obrabo sklepa. Razumevanje teh vzrokov nam pomaga bolje razumeti, zakaj pride do obrabe sklepa in kako lahko pravočasno ukrepamo.
Med pogostejšimi vzroki za nastanek artroze ramena so:
starostno pogojena degeneracija hrustanca,
ponavljajoče se mehanske obremenitve ramena (fizično delo in razni športi, ki močno obremenjujejo ramenski obroč kot so tenis ali plavanje),
pretekle poškodbe ramenskega sklepa (izpahi, zlomi ali mehkotkivne rupture),
vnetne bolezni (revmatoidni artritis),
prirojene ali pridobljene nepravilnosti v zgradbi sklepa in
genetska nagnjenost k boleznim sklepov.
Dejavniki tveganja
K razvoju artroze ramena pripomore več dejavnikov, ki sčasoma povečujejo obrabo sklepnega hrustanca:
starost (tveganje se povečuje z leti, saj se sklepne strukture vedno bolj obrabljajo),
spol (ženske so bolj nagnjene k nastanku artroze),
predhodne poškodbe ramena (lahko dolgoročno vplivajo na sklep),
preobremenitve (redno ponavljajoči se gibi nad glavo),
slaba telesna drža (dodatno prispeva k nepravilni obremenitvi ramenskega sklepa),
dednost (genetska nagnjenost lahko vpliva a hitrejši razvoj obrabe sklepa),
prekomerna telesna teža,
vnetna obolenja (vnetne bolezni lahko še dodatno pospešijo degenerativne spremembe) in
slaba mišična stabilizacija ramena (otežuje pravilno gibanje sklepa).
Značilni simptomi
Simptomi artroze ramenase razvijajo postopoma in pogosto sprva niso posebej moteči, zato jih mnogi tudi prezrejo ali pripišejo običajni utrujenosti. Prvi znaki so običajno togost v rami, predvsem zjutraj ali po daljšem mirovanju, ter občutek zmanjšane gibljivosti.
Sčasoma se pojavi tudi bolečina, ki je najprej prisotna le ob določenih gibih, kot je dvig roke nad glavo ali pri rotacijah. Kasneje postane bolečina stalna in se lahko pojavi tudi v mirovanju ali ponoči, kar vpliva na kakovost spanja.
Skleplahko postane otečen, ob gibanju pa sesliši škripanje ali pokanje. Zaradi bolečin in zmanjšane gibljivosti začnejo mišice okrog sklepa slabeti, kar dodatno vpliva na funkcionalnost rame in vsakodnevne aktivnosti, kot so enostavno oblačenje, osebna higiena ali dvigovanje predmetov.
Napredovana artroza močno zmanjša kakovost življenja, zato je zgodnje prepoznavanje in ukrepanje ključnega pomena.
Simptome artroze ramena je pomembno zgodaj prepoznati, saj lahko zgodnja fizioterapevtska obravnava, ki jo svetujemo v kliniki Medicofit, bistveno upočasni napredovanje bolezni in prepreči hujšo funkcionalno omejitev!
Diagnoza artroze ramena temelji na podrobnem kliničnem pregledu in anamnezi ter analizi simptomov, ki jih opisuje oseba. Pri kliničnem pregledu natančno ocenimo gibljivost ramena, mišično moč, prisotnost bolečine in morebitne nepravilnosti ob gibanju.
Za potrditev diagnoze se uporablja slikovna diagnostika, predvsem RTG, ki jasno pokaže spremembe na sklepnih površinah, zoženje sklepne špranje in prisotnost kostnih odrastkov (osteofitov). V nekaterih primerih so potrebne dodatne preiskave, kot so UZ ali MR, da bolje ocenijo stanje okoliških mehkih tkiv in tako izključijo druge poškodbe ali bolezni.
Pravilno postavljena diagnoza nam omogoča, da pravočasno začnemo z ustreznim zdravljenjem. Hitro ukrepanje omogoča višjo uspešnost zdravljenja!
Zdravljenje
Zdravljenje artroze je večplastno in prilagojeno stopnjo bolezni ter potrebam posameznika. Cilj uvodne faze zdravljenja je zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost sklepa ter ohraniti ali povečati mišično moč, da lahko posameznik normalno funkcionira v vsakdanjem življenju.
V večini primerov se uporablja konzervativen pristop s fizioterapijo, medtem ko je operativni posegpotreben predvsem takrat, ko sodegenerativne spremembe močno napredovale in konzervativno zdravljenje ne prinese več zadostnega olajšanja.
V akutni fazi zdravljenja se osredotočamo na lajšanje bolečine in vnetja. V kliniki Medicofit uporabljamo najmodernejše fizikalne postopke zdravljenja kot so Wintecare TECAR terapija in Summus visokoenergijska laserska terapija. Velikokrat uporabljamo tudi druge instrumentalne metode kot sta HiTopelektroterapija, in EMS DolorClast udarni valovi.
Učinke instrumentalnih terapij uspešno kombiniramo z individualno prilagojenimi vajami in postopki manualne terapije za ohranjanje gibljivosti. Številne znanstvene študije dokazujejo učinkovitost zgodnje sklepne mobilizacije ramena.
V kinezioterapevtski fazi postopoma uvajamo aktivne vaje za krepitev mišic okoli ramena. Najpomembnejša je okrepitev mišic rotatorne manšete (m. teres minor, m. infraspinatus, m. supraspinatus, m. subscapularis), saj te skrbijo za stabilizacijo ramenskega sklepa in njegovo gibanje v različnih smereh. Te mišice povezujejo lopatico z nadlahtnico in so ključne za vsakodnevne gibe, kot so dvigovanje roke, obračanje ali zadrževanje bremena nad glavo.
Prav tako je pomembno, da izvajamo vaje za stabilizacijo ramenskega sklepa in propriocepcijo, kasneje pa uvajamo tudi pliometrična gibanja Vadbena terapija v kliniki Medicofit se izvaja pod nadzorom strokovnjaka za gibanje. Obremenitve se stopnjujejo progresivno, da se izognemo preobremenitvi in poslabšanju stanja.
V fazi post-rehabilitacije nadaljujemo z vajami za vzdrževanje pridobljene funkcije in svetujemo glede prilagoditev življenjskega sloga, ki pomagajo ohranjati ramenski sklep zdrav in preprečujejo nadaljnje težave. Redna vadba in ustrezna telesna aktivnost sta ključni za dolgoročni uspeh zdravljenja.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 55-letna frizerka je obiskala diagnostično terapijo zaradi dolgotrajne bolečine in vse večjih težav z gibljivostjo desnega ramena. Bolečina se je začela pojavljati postopoma. Predhodno opravljeno RTG slikanje je nakazalo na začetno artrozo glenohumeralnega sklepa.
Začetno stanje: Pacientka je poročala o močnih bolečinah ob dvigovanju roke, ki so bile še posebej izrazite v območju giba nad glavo. Izpostavila je jutranjo okorelost ter težave pri opravljanju dela. Klinično testiranje je razkrilo omejeno elevacijo rame ter zmanjšano moč mišic rotatorne manšete. Ob gibanju so bile slišne krepitacije. Znakov nevrološke prizadetosti ni bilo.
Cilji zdravljenja: Odprava bolečine, izboljšanje gibljivosti, krepitev stabilizacijskih mišic ramenskega sklepa ter splošno izboljšanje funkcionalnega stanja.
Potek zdravljenja: Uvodna faza zdravljenja je obsegala kombinacijo instrumentalne terapije (TECAR terapija, udarni valovi in laserska terapija) ter pasivnega razgibavanja prizadetega ramena. Sledil je postopni prehod k aktivno-asistiranim vajam ter v nadaljnji fazi tudi k aktivnim terapevtskim vajam. V zadnji fazi zdravljenja je bila pacientka zmožna izvajati že vaje proti uporu.
Končno stanje: Ob zaključku zdravljenja je pacientka izkazala močan napredek. Ramenski sklep je bil brez funkcionalnih omejitev, gibljivost pa ponovno brez bolečin. Pacientka je lahko nadaljevala z opravljanjem poklicne dejavnosti brez posebnih omejitev.
Celostni fizioterapevtski pristop vključuje sodobne metode lajšanja bolečine, progresivno vadbeno terapijo in funkcionalno krepitev prizadetega področja.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri artrozi ramena je odvisna od stopnje obrabe sklepa, splošnega zdravstvenega stanja posameznika in odziva na terapijo. Z doslednim izvajanjem fizioterapije in prilagoditvijo obremenitev dosežete znatno zmanjšanje bolečin ter izboljšanje gibljivosti in funkcionalnosti sklepa.
Rehabilitacija običajno traja od 8 do 14 tednov, v resnejših primerih še dlje, še posebej po operaciji. Ključna je redna terapevtska vadba, saj dolgoročno pomaga upočasniti napredovanje bolezni in izboljšuje kakovost življenja.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Kruckeberg, B. M., Leland, D. P., Bernard, C. D., Krych, A. J., Dahm, D. L., Sanchez-Sotelo, J. in Camp, C. L. (2020). Incidence of and Risk Factors for Glenohumeral Osteoarthritis After Anterior Shoulder Instability: A US Population–Based Study With Average 15-Year Follow-up. Orthopaedic Journal of Sports Medicine, 8(11), 2325967120962515. https://doi.org/10.1177/2325967120962515
Lalande, S., Moffatt, M. in Littlewood, C. (2024). Shoulder osteoarthritis: A survey of current (2024) UK physiotherapy practice. Musculoskeletal Care, 22(3), e1917. https://doi.org/10.1002/msc.1917
Lalande, S., Moffatt, M., Smith, T. in Littlewood, C. (2025). Exploring the experience of people with shoulder osteoarthritis and their perceptions of non-surgical management: A qualitative study. Clinical Rehabilitation, 39(5), 659–667. https://doi.org/10.1177/02692155251325613
Stanborough, R. O., Bestic, J. M. in Peterson, J. J. (2022). Shoulder Osteoarthritis. Radiologic Clinics of North America, 60(4), 593–603. https://doi.org/10.1016/j.rcl.2022.03.003
