Medicofit
Spinalna stenoza je stanje, ki v večini primerov prizadane starejšo populacijo, po 60. letu starosti. Gre za patološko zoženje hrbteničnega kanala, pri katerem je značilno, da se pojavi bolečina v ledveni hrbtenici s sevanjem v spodnjo okončino.
Spinalna stenoza je patološko zoženje hrbteničnega kanala, ki ga povzročajo degenerativne spremembe medvretenčnih diskov, fasetnih sklepov in vretenc. Degenerativne spremembe hrbtenice so naravni proces staranja, ki pa ga lahko pospešijo dejavniki neprimernega življenjskega sloga. Degenerativne spremembe hrbtenice so po 50. letu starosti prisotne pri 95% posameznikov.
Simptomi
Simptomi spinalne stenoze se pojavljajo predvsem pri starejših ljudeh, navadno po 60. letu starosti. Velikost hrbteničnega kanala je dedno pogojena, posamezniki z ozkim hrbteničnim kanalom pa so bolj nagnjeni k pojavu spinalne stenoze ob razvoju degenerativnih sprememb hrbtenice. Zoženje hrbteničnega kanala postopoma povzroči mehanično utesnitev živčnih vlaken in hrbtenjače, kar povzroča izrazite bolečine in funkcionalne motnje spodnjih okončin.
Spinalna stenoza se najpogosteje pojavi v ledveni hrbtenici. Hrbtenični kanal je lahko utesnjen v celoti ali pa le deloma, pogosto so utesnjene tudi odprtine, kjer živci izhajajo iz hrbteničnega kanala (foraminalna stenoza).
Ob pojavu tipičnih simptomov spinalne stenoze se izvede klinični pregled pacienta z natančno anamnezo simptomov ter izvedbo ustrezne MRI diagnostike in RTG slikanja. Simptomi spinalne stenoze so v začetnih fazah težje natančno določljivi, značilna je bolečina v križu, ki se lahko širi v zadnjico in navzdol po nogah. Simptomatika je lahko eno- ali obojestranska. V bolj progresivnih stanjih spinalne stenoze pacienti navajajo negotovost pri hoji, odrevenelost nog in slabšo mišično moč.
Tipični simptomi napredovane spinalne stenoze zajemajo bolečino, ki se pojavi v spodnjih okončinah po določeni prehojeni razdalji, ki izzveni nekaj minut po mirovanju pacienta. Razdaljo, ki jo je sposoben prehoditi bolnik s spinalno stenozo, imenujemo klavdikacijska razdalja, ki se krajša s progresijo utesnitve hrbteničnega kanala. Hujša simptomatika zajema kronične bolečine v hrbtu, nevrološke motnje spodnjih okončin in težave z odvajanjem vode ali blata.
Simptome spinalne stenoze najprej blažimo z analgetiki, s čimer poskrbimo za zmanjšanje akutno prisotnih bolečin.
V začetni fazi na boleče predele apliciramo instrumentalno terapijo, učinkovite so terapije z laserjem, tecarjem ter visoko frekvenčno elektrostimulacijo. Pomembno je, da po umiritvi simptomov izvedemo prehod v vadbeni del rehabilitacije, kjer s krepitvijo ob hrbteničnih ter globokih trebušnih mišičnih skupin poskrbimo za razbremenitev utesnjenega predela pri dnevnih aktivnostih.
Za dolgoročno izboljšanje simptomov spinalne stenoze je ključna izvedba individualne kineziološke vadbe, s katero vzpostavimo optimalno splošno fizično kondicijo in mišično pripravljenost jedra telesa. Zdravljenje spinalne stenoze je vedno sprva konservativno.
Operativno zdravljenje spinalne stenoze se priporoča, kadar s konservativnim pristopom ni več mogoče uspešno zmanjševati oz. upočasniti napredovanja simptomov.
Konservatino zdravljenje naj se izvaja v obdobju med 4 – 6 mesecev preden pacient pristopi h kirurškem zdravljenju spinalne stenoze. Kirurška sprostitev hrbteničnega kanala se izvede z odstranitvijo zadebeljenih ligamentov, kostnih izrastkov in/ali lamine vretenca.
